Evropsko biogospodarstvo je močno, z letnim prometom v bioindustriji v višini 780 milijard evrov.

1. Stanje biogospodarstva EU

Analiza podatkov Eurostata za leto 2018 kaže, da je bil v EU-27 in Združenem kraljestvu skupni promet celotnega biogospodarstva, vključno s primarnimi sektorji, kot so hrana, pijača, kmetijstvo in gozdarstvo, nekaj več kot 2,4 bilijona evrov, v primerjavi z letno rastjo približno 25 % v letu 2008.

Živilski sektor predstavlja približno polovico celotnega prometa biogospodarstva, medtem ko bioindustrije, vključno s kemikalijami in plastiko, farmacevtskimi izdelki, papirjem in papirnimi izdelki, gozdnimi proizvodi, tekstilom, biogorivi in ​​bioenergijo, predstavljajo približno 30 odstotkov. Nadaljnjih skoraj 20 % dohodka prihaja iz primarnega sektorja kmetijstva in gozdarstva.

2. Stanje v EUbiološko zasnovanogospodarstvo

Leta 2018 je imela bioindustrija EU promet v višini 776 milijard evrov, kar je več kot leta 2008, ko je znašala približno 600 milijard evrov. Med njimi sta največji delež predstavljala papir-papirni izdelki (23 %) in lesni izdelki-pohištvo (27 %), s skupno približno 387 milijardami evrov; biogoriva in bioenergija sta predstavljala približno 15 %, s skupno približno 114 milijardami evrov; biokemikalije in plastika pa so ustvarile promet v višini 54 milijard evrov (7 %).

Promet v sektorju kemikalij in plastike se je povečal za 68 %, z 32 milijard EUR na približno 54 milijard EUR;

Promet farmacevtske industrije se je povečal za 42 %, s 100 milijard evrov na 142 milijard evrov;

Druge manjše rasti, kot je papirna industrija, so povečale promet za 10,5 %, s 161 milijard evrov na 178 milijard evrov;

Ali stabilen razvoj, kot je tekstilna industrija, promet se je povečal le za 1 %, z 78 milijard evrov na 79 milijard evrov.

3. Spremembe zaposlovanja v EUbiogospodarstvo

Leta 2018 je skupna zaposlenost v biogospodarstvu EU dosegla 18,4 milijona. Vendar pa je v obdobju 2008–2018 razvoj zaposlenosti v celotnem biogospodarstvu EU v primerjavi s skupnim prometom pokazal trend upadanja skupne zaposlenosti. Vendar je upad zaposlenosti v biogospodarstvu v veliki meri posledica upada v kmetijskem sektorju, ki ga spodbujajo vse večja optimizacija, avtomatizacija in digitalizacija sektorja. Stopnje zaposlenosti v drugih panogah, kot je farmacevtska industrija, so ostale stabilne ali celo povečale.

Razvoj zaposlenosti v bioindustriji je med letoma 2008 in 2018 pokazal najmanjši trend upadanja. Zaposlenost se je zmanjšala s 3,7 milijona leta 2008 na približno 3,5 milijona leta 2018, pri čemer je tekstilna industrija v tem obdobju izgubila približno 250.000 delovnih mest. V drugih panogah, kot je farmacevtska industrija, se je zaposlenost povečala. Leta 2008 je bilo zaposlenih 214.000 ljudi, zdaj pa se je to število povečalo na približno 327.000.

4. Razlike v zaposlenosti med državami EU

Podatki EU o biogospodarstvu kažejo, da obstajajo jasne razlike med članicami glede zaposlenosti in proizvodnje.

Srednje- in vzhodnoevropske države, kot so Poljska, Romunija in Bolgarija, na primer prevladujejo v sektorjih biogospodarstva z nižjo dodano vrednostjo, ki ustvarjajo veliko delovnih mest. To kaže, da je kmetijski sektor v primerjavi s sektorji z visoko dodano vrednostjo običajno delovno intenziven.

Nasprotno pa imajo zahodne in nordijske države veliko višjo fluktuacijo glede na zaposlenost, kar kaže na večji delež panog z dodano vrednostjo, kot je rafiniranje nafte.

Države z največjo fluktuacijo zaposlenih so Finska, Belgija in Švedska.

5. Vid
Do leta 2050 bo imela Evropa trajnostno in konkurenčno verigo bioindustrije, ki bo spodbujala zaposlovanje, gospodarsko rast in oblikovanje družbe biorecikliranja.
V takšni krožni družbi bodo ozaveščeni potrošniki izbirali trajnostni način življenja in podpirali gospodarstva, ki združujejo gospodarsko rast s socialno blaginjo in varstvom okolja.